Prispevki, ki so vzbudili pozornost (24.-28.11.)

Nekaj zgodb, ki jih priporočam v branje:

kratko

‘Družite se z dobrimi ljudmi, če cenite svoj ugled; kajti bolje je biti sam kot v slabi družbi.’ – George Washington

SREDNJE
Video: National Geographic poroča, kako si Nemčija prizadeva povečati delež obnovljivih virov energije na 80 odstotkov do leta 2050. (In pa, četudi bi bil račun za elektriko višji za okrog 20 dolarjev vsak mesec, se kar 92 odstotkov Nemcev strinja s prehodom na čistejši energetski sistem.)

Zakaj se nam dremlje po obilni jedi.

Nekaj o japonski nindžah, koničastih zvezdah shuriken in meču ninjato (katerih, mimogrede, nindže sploh baje niso uporabljale).

Ali imajo sloni res dober spomin?

DOLGO

Ste bili kdaj prepričani, da vas drugi precenjujejo? Ste se bali, da bodo slej ko prej odkrili, da v resnici sploh niste tako sposobni in da se samo pretvarjate, da veste, kaj delate? Opisani fenomen je poznan kot sindrom prevaranta (ang. impostor syndrome), ljudje pa čedalje bolj odprto govorijo, kako se spopadajo z njim.

Kdaj, kako in zakaj je koncept mikrokreditiranja v tretjem svetu izgubil svojo veljavo lajšanja/odpravljanja revščine.

Svoboda drugače mislečih

cropped-1-_9sdjff_xse6kl_lsjrskg1.jpeg

‘Svoboda samo za pripadnike vlade, samo za člane stranke – tudi če jih je zelo veliko – ni svoboda. Svoboda je vedno svoboda drugače mislečih.’ (Rosa Luxemburg)

Na Neila deGrasse  Tysona sem prvič postala pozorna, ko je hecal Jona Stewarta, da se v uvodni špici Daily Showa Zemlja vrti v napačno smer. Kmalu zatem pa je sledila še dokumentarna serija Cosmos, v kateri se Tyson izvrstno znajde kot pripovedovalec (Cosmos je poleg bolj piflarsko naravnane serije Through the Wormhole, ki jo vodi Morgan Freeman, pravcata poslastica za vse znanstvene navdušence in obe toplo priporočam).

Pred dnevi pa sem zasledila njegov prispevek v Huffington Postu, v katerem sicer govori o tem, kako znanost deluje in zakaj se obnese. Če povzamem: gre za objektivne resnice, ki jih lahko preveri kdorkoli in kadarkoli ter držijo, če vanje verjameš ali ne.

V nadaljevanju pa je sledilo tole:

…personal truths are what you may hold dear, but have no real way of convincing others who disagree, except by heated argument, coercion or by force. These are the foundations of most people’s opinions. Is Jesus your savior? Is Mohammad God’s last prophet on Earth? Should the government support poor people? Is Beyoncé a cultural queen? Kirk or Picard? Differences in opinion define the cultural diversity of a nation, and should be cherished in any free society. You don’t have to like gay marriage. Nobody will ever force you to gay-marry. But to create a law preventing fellow citizens from doing so is to force your personal truths on others. Political attempts to require that others share your personal truths are, in their limit, dictatorships.

Kako zelo – žal! – takšna preprosta miselnost primanjkuje v našem prostoru: naj gre za kampanjo ZLOvenija, referendum o zakonski zvezi (ki bo prikladno potekal tik pred največjim krščanskim praznikom) ali prepoved nošenja burke in nikaba. Ne gre več samo za prakso nabiranja cenenih političnih točk, kot opozarjajo Markeš in drugi, gre za veliko več. Osebne resnice – po katerih izoblikujemo vsa svoja mnenja in jih ne moremo vsiliti drugim brez hude krvi in prisile – so stvar vsakega posameznika in so nedotakljive, če le ne škodijo tretjim osebam. Z odrekanjem pravic in nespoštovanjem mnenj drugih pa zgolj kažemo, kako (ne)svobodna, (ne)dojemljiva in (ne)napredna družba smo. (Ali pa se morda motim in bi nam življenje morali krojiti zaplankani bukseljni, ki ne vidijo dlje od svojega nosu in lastne koristi).

Prispevki, ki so vzbudili pozornost (20.-24.11.)

Nekaj zgodb, ki jih priporočam v branje:

kratko

‘Ljubi vse, zaupaj redkim, ne škodi nikomur.’ – W. Shakespeare

SREDNJE

Video: slacklining (ali po slovensko: hoja po gurtni) v ameriški puščavi.

Video: Finska (priporočam ogled v celozaslonskem načinu).

DOLGO

Odličen prispevek Neila deGrasse Tysona: kaj je znanost in zakaj deluje.

Če nihče ne mara oglasov, zakaj potem sploh še obstajajo?

Kako se študentarija  v Južnoafriški republiki upira generaciji svojih staršev.

Če so spletne strani, igrice in appi zasnovani tako, da pri uporabnikih povzročajo odvisnost, ali bi bilo smiselno, da jih reguliramo kot droge ali pa igre na srečo?

Prispevki, ki so vzbudili pozornost (17.-20.11.)

Nekaj zgodb, ki jih priporočam v branje:

kratko

‘Naša zavist traja vedno dlje od sreče tistih, ki jim zavidamo.’ – La Rochefoucauld

SREDNJE

Video: zakaj ljudje ne znamo hoditi ali plavati v ravni liniji, kadar imamo prevezo na očeh?

Foto: Windows skozi 30 let obstoja.

DOLGO

Prežihov Voranc je večini Slovencev poznan po literarnih delih, ki smo jih gulili v šoli (Boj na požiralniku, Samorastniki; Požganica, Doberdob). V resnici pa se za imenom skriva precej zanimiva življenjska zgodba: gre za enega prvih slovenskih komunistov, ki je prepotoval vso Evropo in se v Rusiji srečal z Mao Zedongom, ter velikim Titovim tekmcem, ki je po vojni nezasluženo padel v nemilost.

Kar 25-40 odstotkov ljudi, ki utrpi možgansko kap, prizadane tudi afazija (tj. motnja v jezikovni dejavnosti). Tu je zgodba ženske, ki ni samo izgubila znanja šestih jezikov, temveč tudi sposobnost, da vodi notranji dialog sama s seboj, s čimer tudi ne more več procesirati svojih misli.

Lena Dunham o življenju z endometriozo (tj. ena najpogostejših bolezni pri ženskah v reproduktivnem obdobju, ki prizadene vsako deseto žensko in povzroča hude bolečine ter lahko vodi v neplodnost).

Kako z otroki govoriti o telesni lepoti oziroma grdoti.

Prispevki, ki so vzbudili pozornost (14.-17.11.)

Nekaj zgodb, ki jih priporočam v branje:

kratko

‘Malo znanja je nevarno. Pij z dna ali pa sploh ne okušaj vode iz studenca modrosti. Njegov plitvi tok nas opijani. Če pa se napijem iz globočin, se znova streznimo.’ – A. Pope

SREDNJE

Video: ekstremno smučanje (toplo priporočam ogled v celozaslonskem načinu).

Foto: 24 ur v eni sliki.

Video: nepalski oftalmolog, ki je povrnil vid več kot sto tisočim ljudem (morda več kot kdorkoli drug v zgodovini).

DOLGO

Izjemno zanimiva reportaža o švicarskem sirnem kartelu, ki je več desetetij nadziral proizvodnjo švicarskih sirov in določal njihove cene.

Knjig za samopomoč se upravičeno drži slab sloves, a še zdaleč niso vse slabe in neuporabne.

Nekoliko presenetljivo je, da ima majhna Belgija bojda največ džihadistov na prebivalca: izmed približno 4.000 Evropejcev, ki so se pridružili džihadistom v Siriji, jih 1.200 prihaja iz Francije, 500-600 iz Velike Britanije in Nemčije, iz 11-milijonske Belgije pa okrog 440.

Prispevki, ki so vzbudili pozornost (10.-14.11.)

Nekaj zgodb, ki jih priporočam v branje:

kratko

‘Naravnost utopično bi bilo misliti, da se bo vse skupaj preprosto nadaljevalo tako kot doslej, če ne bomo česa storili. Živimo v nevarnih časih, zato so nujne radikalne poteze.’ – S. Žižek v nedavnem intervjuju

SREDNJE

Video: Aziza Rahimzada, afganistanska Malala.

Dobrote, ki so še slajše, kadar jih jemo sami.

DOLGO

Ta teden so Modiglianijevo sliko Nu couché prodali za 170,4 milijona dolarjev (158,8 m €), kar je druga najdražja na dražbi prodana slika v zgodovini (pred njim je samo Picassova Les Femmes d’Algers, ki je iztržila 179 milijonov dolarjev maja letos). Pred njima pa so bila še druga likovna dela, ki so dosegala visoke (a vsaj ne tako nore) cene.

Zadnje čase prihaja do porasti takšnih in drugačnih aplikacij, ki merijo uporabnikovo telesno aktivnost (merilci srčnega utripa, korakov, ipd.), trg fitnes appov pa na leto prinese okrog 1,8 milijarde dolarjev. Dave Asprey je ustanovitelj podjetja Bulletproof, ki je poskrbela za novo shujševalno manijo, tokrat v obliki “čudežne” kave z dodanim maslom (gre za kopijo maslenega čaja, kot ga poznajo v Tibetu). Ta bojda nadomesti jutranji obrok, zatira občutek lakote in je še zdrav povrhu. (Vse skupaj pa sploh ne bi bilo zanimivo brez izkazanega zaupanja investitorjev, ki so Bulletproofu pred kratkim odmerili 9 milijonov dolarjev za odprtje trgovin po ZDA.)

Osebne pripovedi treh beguncev z Bližnjega vzhoda.

Prispevki, ki so vzbudili pozornost (5.-10.11.)

Nekaj zgodb, ki jih priporočam v branje:

kratko

“Človek živi zaradi radovednosti. To je najbolje in najbolj pošteno. Vse drugo je samo lažno prilizovanje s tujimi solzami.” (M. Jergović, Sarajevski marlboro)

SREDNJE

Foto: najboljše slike po izboru National Geographic: prvi in drugi del.

Kako je 40-urni delovni teden postal standard.

DOLGO

Pripoved 36-letnega ribiča Salvadorja Alvarenga, ki trdi, da je na odprtem morju v majhnem čolnu preživel kar 14 mesecev.

Zakaj ima večina jezikov tako majhen nabor besed za opisovanje vonjav.

O nastanku kultnega albuma Alanis Morissette, ki nosi naslov Jagged little pill in letos praznuje 20 let.

Članek o različnih revijah za džihadistični življenjski slog (kakor bizarno se to morda sliši pa bilteni za mudžahadine v angleškem jeziku baje obstajajo že vse od osemdesetih let).